V finskem zgodovinskem romanu nas avtorica Lida Turpeinen (1987), ki se ukvarja s prepletom naravoslovja, zgodovine znanosti in literature, popelje v na večstoletno odkrivanje skrivnosti morskih krav. Zgodba se prične leta 1741 z idejo iskanja morske poti iz Azije v Ameriko. Plačanim iskalcem pa se je pridružil tudi Wilhelm Steller, raziskovalni duh posadke, ki pa je bil zaradi svoje vneme večinoma zasmehovan in zapostavljen. Naključje je hotelo, da so naleteli na do tedaj še nepoznane morske krave, ki jih je Steller natančno raziskal.

V romanu Kresničevje, ki si je prislužil letošnjega kresnika, igra povezovalno vlogo gozd v svoji primarni vlogi – kot prostor bivanja rastlin in živali pa tudi kot prostor odmika za vse, ki potrebujejo odklop od vsakdana. To, kar daje romanu posebno vrednost, je, da avtorica z izbrušenim slogom gozdu vdahne tudi mistične elemente; rojevajo se skrivnosti, bukev čuti trpeče, ki so se zatekli vanj, vseskozi opominja na preteklost in daje občutek, da je človek v njem skrit in nepomemben.

Pred kratkim se je na knjižne police uvrstila nova knjiga španske pisateljice Care Santos, ki je mladim nadebudnežem poznana tudi kot avtorica priljubljene zbirke Prodam.

Tokratna izdaja napetega mladinskega romana z naslovom Strah dopolnjuje predhodnici, Laž in Resnico, ki spremljata življenje sposobnega mladeniča Erica, ki se skuša otresti svoje nevzpodbudne življenjske zgodbe, prežete s pomanjkanjem empatije, s kriminalom in z vdiranjem mafijske strukture na vsakem koraku.

Ko že vse kaže, da se je njegovo življenje stabiliziralo, je tokrat na preizkušnji vse, kar mu je pomembno: prijateljstvo, ljubezen, nenazadnje tudi zvestoba samemu sebi.

V mladinskem romanu srbske avtorice Jasminke Petrović, ki je avtorica več kot trideset književnih del, se nam skozi doživljanje najstnice Sofije razgrne zamolčana družinska travma, ki jo pred njo spretno skrivajo njeni starši in stari starši. To bi jim predvsem mlajši bralec težko zameril, saj je v tej odločitvi verjetno skrita želja, da mlade nadebudnice ne bi obremenjevali s posledicami zadnje vojne na Balkanu. Tako kot vsaka je tudi slednja poleg žrtev globoko zarezala v življenje malih ljudi, saj so zamere, osnovane na nacionalni osnovi še razmeroma sveže, globoke in boleče. Lažje je pozabiti …

V delu s pomenljivim naslovom Poletje, ko sem se naučila leteti Sofija v vlogi pripovedovalke doživi preobrazbo v 23 poglavjih, ki jih pravzaprav predstavljajo 23 noči, ki jih preživi z babico in njeno sestro na Hvaru, njunem rojstnem kraju. Sofija po delčkih spoznava domovino svoje babice, njene sorodnike in razlog za to, da ji je bil delček identitete zamolčan. Ko ob babičinem smrčanju in poslušanju škrebljanja čaka, da jo obišče spanec, premleva tudi s humorjem začinjene dogodke preteklega dne. Sprva so prepredeni s tipično najstniškimi problemi.

Zanimiv naslov najprej asociira na izraz metamorfoza, torej na preobrazbo; morda bi lahko obudili tudi srednješolski spomin na Kafkovo novelo, ko se Gregor Samsa spremeni v hrošča. V ličnem delu Mentalmorfoza pa se tokrat preobrazba vrši v mentalnem smislu. Morda boste ob tem zazehali, vendar bi se verjetno dobršen delež bralcev lahko strinjal s trditvijo, da naše dojemanje sveta v večji meri vpliva na kakovost našega življenja. Kako pa se sleči iz uokvirjenosti, zadihati izza primeža vseh pričakovanj, norm, družbenih vzorcev in doseči stanje, ki mu pravimo sreča, zadovoljstvo, mir, pa je večno vprašanje večine odraščujočih in odraslih.

Mentalmorfoza mehiškega avtorja Franza De Paule je zanimivo z oblikovne in vsebinske plati; je delo, ki našo pozornost pritegne že z udarnimi revolucionarnimi barvami naslovnice. Tudi vsebina nas ne razočara; Mentalmorfoza nikakor ni pocukran priročnik za samopomoč. Kaj pa nam ponuja, nam avtor namesto uvodnih zahval predstavi kar sam: // Na roko napisan manifest. Miselni princip. Spodbuda ljudem, naj se še naprej razvijajo kot doslej najbolj inteligentna poznana vrsta. // Delo je zasnovano kot knjiga, ki raste z lastnikom, saj je zaradi idej, ki jih razvija, hvaležno čtivo ob stiskah, naveličanosti nad rutino in otopelosti, ki nas vsaj občasno zagotovo doletijo v različnih življenjskih obdobjih.

Delo Osupljivke avtorice Lučke Lučovnik sodi v zbirko Pa to ni res! in je predvsem navdihujoče branje, ki nam v 17 zgodbah razkriva velikanske, mednarodno priznane uspehe deklet in odraslih žensk. Zgodbe posameznic so predstavljale že knjižne izdaje nekaterih drugih založb, v Osupljivkah založbe Malinc pa lahko prebiramo tudi, kako so določene osebe prelomile s takratnim tradicionalnim mišljenjem in z drznostjo, pogumom in zaupanjem v svoje sposobnosti vpeljale, nekatere lažje, druge z več preprekami, nove trende, ki se nam danes zdijo samoumevni.

Tako npr. izvemo, da je Alma Karlin v času, ko je bila povprečna ženska neizobražena in je doma skrbela za polje in družino, sama prepotovala svet, kdo nam je priskrbel obvezno osnovnošolsko izobrazbo, kako se je revno dekle povzpelo do svetovne slave z novimi modnimi kreacijami pa vse do aktivistk, ki so zatresle družbene norme v domovini ali širom sveta. Izpostavljene so seveda tudi druge; ustvarjalke, izumiteljice, čuteče ženske.