BIANCA BELLOVA: JEZERO

Roman Jezero je razvojni roman, saj se ponazarja odraščanje mladega Namija, ki z babico in dedkom ter medlimi spomini na mamo živi ob jezeru. Zgodba je razdeljena na štiri dele; večina poimenovanj je najbrž metaforična preslikava iz življenja metulja in se nanaša na večplastno Namijevo zgodbo.

Celotni dogajalni prostori so fiktivni, čeprav dogajalni drobci nenehno udarjajo na našo zavest z vprašanjem: “Kaj pa če je vse res?” Ruska okupacija objezerja, iskanje podmornice, vselitev predsednika kolhoza, praznovanje režimskih praznikov, malikovanje kipa Državnika, vodka in bližina bombažnih polj daje slutiti, da gre za trk ruskega in muslimanskega življa v času po veliki vojni. V niansah se že nakazuje slutnja kapitalizma, saj si Nami za celotni zaslužek prvič naroči pijačo Pepsi (pod tem imenom deluje od leta 1961 dalje).

Jezerski duh, mitološko jezersko bitje, je veliki antagonist prebivalcev Borosa, saj mu pripisujejo vse tegobe tedanjega časa; jezero izginja, ljudje izginjajo, tisti, ki pa ostajajo, so postali podrejeni Rusom. Namijevi prvi spomini sežejo v čas, ko so v jezeru še živele ribe, po kopanju pa je vedno bruhal. Ko je hodil v šolo, so imeli vsi sošolci kožne izpuščaje.

Nami zgodaj izgubi občutek varnosti; spomin na mamo je vezan zgolj na dvodelne rdeče kopalke in na lepo petje, dedek utone med lovljenjem rib, babico še živo pošljejo Jezerskemu duhu. Sprva se zdi, da gre za prastaro žrtvovanje ljudi, da bi pomirili nadnaravno silo. Za babičino poškodbo je vedela soseda, ki jo je takoj ovadila. Dogodek je bil kot naročen; kmalu se v Namijievo hišo vseli naduti predsednik kolhoza s svojo družino; prijazno ženo in otrokom s tremi rokami. Kasneje se rodi še deklica, ki ima namesto druge roke zgolj zapestje. Radioktivno sevanje (ki naj bi po nesrečah v sovjetskih jedrskih elektrarnah povzročalo deformacije teles novorojencev) sicer ni neposredno omenjeno, gre pa za apokaliptično stanje narave po posegih Sovjetov.

Rana v naravi, ki je tolikšna, da se je ne da zaceliti, je primerljiva z Namijevo. Prvo ljubezen, Zazo, s katero se je srečeval skrivaj, sta mu pred očmi posilila ruska vojaka. Pojavil se mu je “Ahilov sindrom”, po onečaščenju Brizejde namreč Ahil ni več zmogel gojiti čustev do prej ljubljene ženske. Razčlovečenje se mu zgodi po razlastninjenju; novonaseljeni človek ga v lastni hiši obsodi za ujetnika – za bivanje mu nameni kurnik.

Kljub vsem travmatičnim dogodkom Namija še vedno žene volja do življenja; izve namreč, da njegova mati še živi – v mestu onkraj Jezera. Hitro se navadi na delovno okolje, je brezpravni asfalter. Spozna, kaj se dogaja z jezerom. Celotna obala je delovišče; omenjena sta pridobivanje nafte in žvepla.

Otoček na jezeru je svoj čas služil biološkim poskusom na živalih. Zgolj na živalih? Nami svojo mater sreča na 11 ur vožnje odaljenih poljih bombaža, v puščavskem okolju.

Stara je 35 let, brez sprednjih zob in ima izgled starke. Srečanje ga močno pretrese, vendar po spoznanju, da ima v Borosu najverjetneje še živeče sorodnike, želi oditi v rodno vas.

Ko spozna, da ga na tuzemski svet ne veže nič več, se tudi sam poda v Jezero …

Gre za antiutopičen roman, ki opozarja na nesanirano okolje po drastičnih posegih v naravo, ki se kaže tudi v slabšem zdravstvenem stanju okoliških prebivalcev. Pregloboke rane povzročijo odmiranje. Podoben primer se je zgodil ob Aralskem jezeru na področju današnjega Kazahstana in Uzbekistana. V ospredju je kapital, nasprotniki so hitro utišani – preseljeni, razlastninjeni, brez pravic ali celo usmrčeni. Posledice se kažejo tudi pri pripadnikih višjih slojev.

Drugo plast odpirajo travme: izguba staršev in starih staršev, izguba roke tovariša zaradi maščevalnosti, dekleta, lastnine … Nami brez psihoterapije zmore ostati na trdnih tleh in brez razvijanja neprimernih obrambnih mehanizmov. Resda je stvari šele prišel do dna in da ga bo smisel, ki ga je pri obisku matere na bombažnih prostranstvih še imel, kmalu zapustil …

V delu se kaže tudi uvidenje Drugega. Pogled na Ruse je skrajno negativen: kažejo se kot uničevalci vsega (okolja, ljubezni, varnosti), posiljevalci, ustrahovalci in na splošno kot degeneriran narod, ki pod vplivom popitih vodk strelja vsevprek.

• Najdete me tudi na Instagramu.
• Založba: Cankarjeva založba
• Št. str.: 160