Delo Osupljivke avtorice Lučke Lučovnik sodi v zbirko Pa to ni res! in je predvsem navdihujoče branje, ki nam v 17 zgodbah razkriva velikanske, mednarodno priznane uspehe deklet in odraslih žensk. Zgodbe posameznic so predstavljale že knjižne izdaje nekaterih drugih založb, v Osupljivkah založbe Malinc pa lahko prebiramo tudi, kako so določene osebe prelomile s takratnim tradicionalnim mišljenjem in z drznostjo, pogumom in zaupanjem v svoje sposobnosti vpeljale, nekatere lažje, druge z več preprekami, nove trende, ki se nam danes zdijo samoumevni.

Tako npr. izvemo, da je Alma Karlin v času, ko je bila povprečna ženska neizobražena in je doma skrbela za polje in družino, sama prepotovala svet, kdo nam je priskrbel obvezno osnovnošolsko izobrazbo, kako se je revno dekle povzpelo do svetovne slave z novimi modnimi kreacijami pa vse do aktivistk, ki so zatresle družbene norme v domovini ali širom sveta. Izpostavljene so seveda tudi druge; ustvarjalke, izumiteljice, čuteče ženske.

Delo Grigor in čebela (1956) ne odraža neke strnjene, napete zgodbe, pač pa gre za niz dogodkov, v katerih se znajde deček Grigor. Glavni junak se nam prikazuje kot nekoliko neobičajen; morda živi v nekem svojem, domišljijskem svetu, v katerem prijateljuje s čebelo. Čebela kot glasnica pozitivnih moralnih odločitev je njegova usmerjevalka, saj mu npr. v prvem sklopu zgodb svetuje, kateri živali naj pomaga in kako. Lahko tudi razumem, da čebela predstavlja njegov moralni svet oz. je sogovornik v notranjem monologu. Razume vse njegove vzgibe in je vedno prisotna, ko jo potrebuje, ne sodi ga; torej nadomešča Grigorjeve mentorje pri odraščanju.

Vse živali govorijo in čutijo, kar je zagotovo pravljični element, izražajo se v malce popačenem knjižnem jeziku, ki morda odraža neko stopnjo govora pri otrocih. Vsekakor je baskovski avtor, Juan Kruz Igerabide, vešč ustnega izročila, pravljičnih elementov, zvočnosti in preigravanja jezika, o čemer smo se bralci lahko prepričali ob branju nekaterih njegovih doslej izdanih del (dela o Jonu, Sedem noči s Paulo, Ur: knjiga o dežju idr.). Da pa se je lahko tako poglobil v otrokov razvoj, so mu gotovo pomagale tudi izkušnje pri poučevanju v osnovni šoli.

Litovska, že uveljavljena pisateljica Igne Zarambaite je leta 2020 izdala svoj prvi mladinski roman s pomenljivim naslovom Črnovodci. Nehote ga asociiramo s črno vodo, kar deluje skrivnostno, temačno, skoraj grozljivo. V romanu izvemo, da je črnovodec pravzaprav motiv z litovske mitologije, ki se uporablja za opise mračnjaških bitij ali duhov, ki prebivajo v temnih vodah, močvirjih ali rekah. Pomemben motiv pri razumevanju romana je gotovo voda ali reka, ki spreminja obliko in konotacijo. Zanimivo je, da dogajalni kraji niso poimenovani, prav tako pa ne tudi reka in močvirje, čeprav bi ju morda lahko povezali s pisateljičinim rojstnim krajem, tj. Šilute v Litvi. V njegovi bližini so namreč poplavna reka Nemunas pa tudi močvirja in barja. Z doslednim izogibanjem slednjega, pa tudi natančnejšega popisa dogajalnega časa, pisateljica doseže, da dogajanje lahko dojemamo kot mitsko, s tem pa tudi ciklično.

Glavne osebe se v želji po doživetju nečesa novega, nevsakdanjega za konec tedna skrivaj naselijo na poplavnem območju, kjer postane dinamika dogajanja zelo pospešena in je, kot reka, nepredvidljiva. Srhljivost povzročajo že same okoliščine nastavitve: šest, zgolj navidezno pozitivno povezanih sošolcev s pomočjo kajakov dospe v napol podrto kočuro brez elektrike, v t. i. hišo strahov, v kateri se je nekoč obesil neki moški. Okoli koče je poplavljeno območje.

V letošnjem letu je v založbi Malinc izšla dovršeno napisana mladinska kriminalka izpod peresa španske pisateljice Care Santos. Naslov Resnica niti ni tako pomenljiv, če ne bi v predhodnem delu z naslovom Laž spoznali glavne književne osebe, Erica, ki je zaradi osebnih razlogov prostovoljno ždel za zapahi – po krivem. V spletni klepetalnici se po oddanem mnenju kultnega dela Catcher In The Rye zaplete v krajše pogovore s Xenio, ki ji navsezadnje prizna svojo laž. Prav to razkritje ga odreši kazni, saj njegov odvetnik končno pridobi dokazno gradivo. Laž je roman, ki ga lahko sprejmemo kot zaključeno celoto. Graciozno spletena laž pred nami razkriva realno življenje mladostniških prestopnikov, ki jih v svoja kriminalna dejanja vodi nespodbudno družinsko in širše okolje.

Resnica je torej logično nadaljevanje Laži, ki pa jo vseeno lahko beremo kot samostojno književno enoto tudi brez poznavanja predzgodbe. Spremljamo zelo zanimiv vidik mladoletnega prestopništva, ki nam odkriva težave po vrnitvi kaznjenca na svobodo. Čeprav so pri tem pomembnem dogodku prisotne vse veje socialnih služb, ki pomagajo pri vključitvi v posameznikovo novo življenje, je sam nekoliko statistično obrarvani uvod romana tisti, ki nakazuje, kaj vse se lahko odvije v obratni smeri od željene, in sproži napetost že pred prvim poglavjem. Tudi Eric je med nesrečniki, ki mu prehod povzroča težave. Spopada se z realnimi tegobami povratnika; svoje preteklosti ne more kar tako izbrisati; kriminalno zaledje mu diha za ovratnik. Kljub neizmerni želji po normalnem življenju ne more dobiti stalnega prebivališča, službe, sooča se s predsodki ljudi, ki so mu blizu.

Beatriz Oses je španska pisateljica, ki piše za mladino in odrasle. Založba Malinc je prevedla in izdala v tujini dobro sprejeto mladinsko delo z naslovom Erik Vogler in zločini belega kralja. Delo zahteva pogumnega mladega bralca, ki se zabava v napetih zapletih in nepredvedljivih razpletih. Zakaj?

Maša Ogrizek (1973) je slovenska literarna kritičarka in književnica. Doslej smo jo poznali predvsem po delu Gospa s klobukom (2017), leta 2021 pa je izšlo njeno delo Lisičja luna, za katero je avtorica prejela 26. večernico za najboljše slovensko otroško in mladinsko leposlovno delo, Lisičja luna pa je bila nominirana tudi za desetnico leta 2022. Gre za sodobni fantastični mladinski roman, ki je izšel v založbi Miš. Odlikuje ga nekoliko neobičajen format glede na vsebino, saj spominja na slikanico, na slednjo pa utegnejo asociirati tudi ilustracije v temnih tonih Tine Dobrajc. Vsebina sama je večplastna in primerna za bralce 2. ali 3. triletja osnovne šole, kar so ugotovili tudi predlagatelji knjižnih del za interesno tekmovanje s področja slovenščine za Cankarjevo priznanje v šolskem letu 2023/24; delo je bilo izbrano za tekmovalce iz 6. in 7. razreda.

V delu je prisotna ločnica med realnim in fantastičnim svetom, prehajanje med njima pa je mogoče pod posebnimi pogoji. Tako iz realnega sveta v fantastični gozd nekega dne pridejo povsem običajni odraščajoči otroci s svojimi težavami in bolečinami. Čas v novem svetu preživljajo s samospraševanjem, spoznavanjem drug drugega in samega sebe, prilagajanjem na spremembe. Prevelika odstopanja v socializacijskem vidiku se začnejo brusiti; spoznajo, da so povsem različni, a hkrati morajo delovati za skupno dobro (kot pleme). Interpretacije vhoda v fantastični svet so lahko različne, glede na starost in dojemljivost bralca: od pustolovščine, v kateri so se znašli otroci, simbola, ki povzema prevetritev vrednot (prijateljstvo, svoboda, družina, pogum, žrtvovanje, žalovanje), do duhovnosti (selitev duš) ali medicine (boj za življenje).