Roman skozi otroške oči z naslovom Patrulja z bazarja Bhut se dogaja v nekem nedoločenem indijskem bastiju (naselju revnih) ob bazarju Bhut in prikazuje pereče probleme sodobne indijske družbe.

Glavni literarni junak s sestro in staršema živi v eni od nešteto barak, postavljenih na črno. Živijo v skupnem prostoru, zato se mora med sestrinim preoblačenjem prestaviti pred vhod. Slabi bivalni pogoji (za vstop v skupno plačljivo umivalnico in stranišče celotnega bastija je potrebno čakati v vrsti) pa niso zgolj negativna plat njihove revščine ‒ kljub vsem skrbem je razvidno, da imajo otroci privzgojene delovne navade (nobena skrivnost ni, da morajo starejši otroci pomagati preskrbeti družino), pozitivne vrednote, med katerimi najbolj cenijo družino.

Obrnjen na glavo gledam našo hišo in v aluminijasti strehi naštejem pet lukenj. (str. 19)

Prenaseljenost je eden od glavnih indijskih problemov. Visoka stopnja rodnosti, revščina in slabe higienske razmere se odražajo tudi v romanu Patrulja z bazarja Bhat. Ilegalni naseljenci so konglomerat ver, prepričanj, sposobnosti, veže pa jih skupna vdanost v usodo (le redkim pripadnikom njihovega kova se uspe preseliti iz smetiščnega naselja, kamor hodijo opravljat veliko in malo potrebo).

Oskrbnik umivalnice, ki sedi za mizo ob glavnem vhodu, kjer se stranišča razdelijo na moška in ženska, po polžje pobira denar in spušča ljudi naprej. Delal naj bi od petih zjutraj do enajstih zvečer, vendar umivalnico zaklene in odide, kadarkoli se mu zahoče. Potem moramo na smetišče. Tam je zastonj, vendar lahko vsakdo vidi naše tazadnje, sošolci in prašiči in psi in krave, stare kot svet, ki bi pojedle oblačila z nas, če bi lahko. (str. 29)

Runu-Didi je ena izmed takih, ob katerih pomisliš, da ji bo z izjemnimi atletskimi sposobnostmi uspelo osvojiti katero od medalj na najčastitljivejših atletskih tekmovanjih. To bi ji omogočilo pridobitev štipendije in možnost za zasedbo katerih od državnouradniških mest.

Kot bi živela le zato, da skrbi za brata in gospodinjstvo. Pozneje pa za moža. Pa še roke ji bodo smrdele po kravjekih. Njene sanje niso bile pomembne. Očitno nihče ni videl ambicioznosti, ki jo je gnala; nihče si ni znal predstavljati, da postane nekdo. (str. 310)

Zgodba ima realno ozadje indijskega vsakdana nižjega sloja, ki se komaj prebija iz dneva v dan. Ob tem pa je poln čustvene, religiozne, politične navlake, ki prebivalce peha v alkoholizem in družinsko nasilje. Otroci imajo na voljo zgolj dve izbiri: čimbolj se truditi v šoli, pridobiti štipendijo in nek nivo izobrazbe, ki ponuja človeku vredno življenje. A neusmiljena lakota, stereotipni vzorci, ki tlačijo deklice k manjvrednostnim kompleksom, neugodni pogoji za učenje (ni svetlobe, skupni prostor vseh družinskih članov, ni materiala za domače naloge), ponekod nasilni očetje in bitka za preživetje ob mnogoštevilnih sorojencih so slaba popotnica za uspeh. Veliko otrok konča na ulici ali poprime za najmanj plačana dela, ob železnici in na smetišču pobirajo še uporabne steklenice in plastenke, ki se jih da zamenjati za denar.

Nedaleč stran od bede se pne blišč: luksuzne vile, v podzemne garaže katerih se vozijo najnovejši avtomobili. Za delavce izbirajo nizko plačane ljudi iz smetiščnega naselja in jim določajo kar najbolj nemogoče delavnike. Brutalen razkol pri prihopatsko naravnanih ljudeh nižjega sloja povzroči neustavljivo željo po vzponu na družbeni lestvici, kar roman vodi v kriminalko. Trije revni otroci, Džaj, Pari in Fajz želijo ugotoviti, kje izginjajo otroci. Pri svojem detektivskem delu opažajo mnogo katastrofalnih napak, ki jih počnejo policisti (npr. da ne zavarujejo sledi, ne uporabljajo rokavic, ne zbirajo dokaznega gradiva), in spoznajo, da je človek njihovega sloja zanje enako vreden kot smet.

V trodelno zgradbo se vrivajo odkruški skrivnosti, kjer spoznamo okoliščine, v katerih so se znašli izginuli otroci. Ti vložki vsevednega pripovedovalca ne razkrijejo dovolj, da bi razvozlali ozadje ugrabitev, pač pa nas držijo v primežu radovednosti in poglabljanju empatije, strahu, groze.

Izredno tekoče berljiv, všečen slog, kakovosten prevod in lektura bo k branju knjige zagotovo pritegnil mlade in mlade po srcu, pa tudi take, ki jim branje kriminalk ali detektivk ni najljubše. Knjiga odstira zelo veliko problemov sodobne družbe (od revščine, beračenja, statusa žensk v tretjem svetu, delitve na privilegirance in brezpravne ljudi), ki pa jih zmore preseči detektivka trojica. V njej se kot najbolj iznajdljiva, bistra, željna uspeha in neustrašna izkaže ravno Pari, ki ji fanta tega ne oporekata. Doživljata jo kot sebi enako oz. jo spoštujeta. Fajz je musliman, ki se zaradi verske pripadnosti ne počuti ugodno med hindujci. Kljub verskim trenjem ga hindujska prijatelja, Džaj in Pari podpirata, kar še enkrat več dokazuje, da je prijateljstvo glavni dobitek v nesreči.

Share: