JAROSLAV RUDIŠ: KONEC PANKA V HELSINKIH

Konec panka v Helsinkih je delo češkega pisatelja Jaroslava Rudiša, ki se je poleg pisateljevanja uveljavil tudi kot dramatik, scenarist in avtor stripov.  V romanu je glasba vseprisotna, kar je bržčas odraz tudi pisateljeve vpetosti vanjo; bil je namreč celo menedžer pankovske skupine. Tudi v romanu Konec panka v Helsinkih odzvanja pank (najbolj oboževani skupini predvsem Sex Pistols, Die Toten Hosen), ki s svojo kaotičnostjo in glasnostjo skuša preglasiti vse, kar spodkopava človečnost. Delo bi lahko razumeli tudi kot roman uporništva. V dveh ločenih dogajalnih prostorih v duhu panka namreč živijo protagonisti, ki jim glasba predstavlja smernice navideznega upora proti družbeni ureditvi, ki jim krati danes pripoznane osnovne človekove pravice (tj. pravica do združevanja, do svobode govora, do enakopravnosti itd.). Avtor zelo neprizadeto opisuje doživljanje mladih v tistem času, ki jim je vzel upanje v boljšo prihodnost, začenši z odvzemom pravice do pridobitve izobrazbe. Gre namreč za povojni čas v Vzhodni Nemčiji in na Češkoslovaškem, kjer so bili najstniški prekrški v skladu s komunistično ureditvijo strogo sankcionirani. (V nekoliko modernejši dobi se upira sicer tudi Oletova hči, gre za ekoupor, upor proti mogočnosti kapitala na račun podjarmljenih novodobnih sužnjev in uničevanja okolja.)

Naslov knjige je povezan z Oletovim barom Helsinki, ki je zgolj sam sebi namen. V njem se združuje neproduktivna klientela sanjačev, ki jih je čas povozil že davno tega. Vdajajo se alkoholu, drogam brezdelju in profanim užitkom. Dogodki so imenitno opisani tako, da se nam izriše neka subtilnost, kljub jezi občutimo potlačenost in neizživetost za krivice občutljivejših najstnikov. Pripoved je osredotočena na življenje Oleta in Franka, ki sta ustanovila band, imenovan Automat. Sprva glasbeni vzpon predstavlja bralcu pričakovanje uspeha dvojice, kar pa se, zanimivo, ne zgodi. Romaneskna junaka kljub številnim romancam, ustvarjeni družini, visokoletečim idejam in vizijam o boljši prihodnost ne prebijeta rutine, posledice teže režimske utesnjenosti, ki ju je pomendrala v najstniških letih.

Vse njuno odzivanje na okolico priča o tem, da je bil obisk koncerta skupine Die Toten Hosen, s tem tudi prepovedano prečkanje meje s Češkoslovaško in posledice le-tega, trenutek, ki ga nista uspela psihološko predelati in ga pustiti za seboj. Kljub 40 letom delujeta najstniško; čeprav želita delovati odraslo, ju sanjarije in otopelost vedno vrže v nekdanji svet. Ole kljub ogromno intimnim zvezam in celo zvezi, v kateri se mu je rodila hčerka, sanjari o nekem dekletu z modrimi očmi, za katero sprva utegnemo pomisliti, da gre za fikcijo pod vplivom maliganov.

Pripoved dopolnjujejo dnevniški zapisi mlade Čehinje nemških korenin. Sita primerjav z uspešnejšim bratom dvojčkom se namreč poda v svet uporništva, uhaja od doma, posluša prepovedani pank in se vdaja nezaščitenim spolnim odnosom. S pomočjo njenega neknjižno opisanega sveta se nam izriše stereotip marionetne družbe, kjer vladajo prepovedi (nefunkcionalne družine, vdajanje alkohola, neiskrenost, ovajanje, kazni, vandalizem, neperspektivnost mladih …). V iskanju prave ljubezni premnogokrat izgubi svoj moralni kompas, a ga zaradi neustreznega okolja tudi ne najde. Zaradi neprimernega obnašanja ob prazniku dela jo izključijo iz šole; odločevalci so neposlušne uspešno degradirali, mladenka postane pomivalka posode in kuha vampe v gostilni. Roman je zgolj navidezno samo odraz najstništva in miselnosti Punk in not dead v nekem ozkem časovnem okviru, a gre za mnogo več. Je odličen uvod v teorijo travme. Koncert Hosnov je v času represije obema mladima pomenil takorekoč vse. Ko se je resegnirani Ole končno vrnil na kraj “zločina”, je dregnil v točko, v katero se je nekoč ujel. Vrnil se je v kremplje travme, v čas (dnevnik, fotografije, star tobak, pričevanje lastnika) in kraj (hiša in senik, kjer so prespali), kjer bi Nancy moral rešiti, a ji ni mogel pomagati. Zdi se, da bo hoteno soočenje s preteklostjo pripomoglo do tega, da bo otopelost pustil za seboj in bo pripravljen živeti s polnimi krili.

• Najdete me tudi na Instagramu.
• Založba: Sodobnost
• Št. str.: 259