Jasminka Petrović: 35 KALORIJ BREZ SLADKORJA

O anoreksiji, rdeči niti krajšega romana z zgovornim naslovom 35 kalorij brez sladkorja uveljavljene srbske pisateljice Jasminke Petrović, se je laična javnost iz številnih člankov sicer lahko že dodobra poučila. Strokovni delavci, ki sodelujejo z otroki in mladostniki, zagotovo znajo prepoznati znake anoreksije in opozarjati nanje, neprimerno težje pa se je postaviti v kožo osebe, ki trpi za to motnjo hranjenja. 35 kalorij brez sladkorja ob “literarni študiji primera” bralcem zelo nazorno omogoči tudi to izkušnjo. Zgodbi dveh deklet, Tare in Tanje, govorita o spopadanju z anoreksijo. Dogajata se ločeno, a hkrati sta vsaj simbolno povezani.

Tara se po selitvi v Beograd druži s prijateljico Jovano, ki jo med zimskimi počitnicami povabi k svoji teti, stricu in bratrancema v Grocko. Menjava okolja od Tare zahteva pretvarjanje, kar pa ji ne uspeva v zadovoljivi meri. Jovanini gostoljubni, zabavni, preprosti, a dobrosrčni sorodniki se nekaj časa čudijo nenavadnim dejavnostim (npr. večurno pohajkovanje ob Donavi pred sončnim vzhodom, štetje kalorij, tehtanje) in razpoloženjskim nihanjem mlade gostje, nato pa se začnejo zavedati, da je dekle zelo ranljivo in da potrebuje pomoč.

Druga zgodba prikazuje Tanjino pasivnost in večno zadrževanje v sobi. Njeno zavračanje hrane vodi do telesnega kolapsa, kar pripelje do hospitalizacije. Pozorni bralci bodo iz obeh zgodb med vrsticami razbrali premišljene in tankočutno dodane vsebinske motive (kot npr. perfekcionizem, nesoglasja v družini, funkcionalno odsoten oče, prevelika starševska pričakovanja, otrokova osamljenost, blokada čustev, manipulativnost idr.), ki soodvisno delujejo kot vzrok za psihološko sesutje mladostnika in njegovo izkrivljeno samopodobo.

35 kalorij brez sladkorja je izredno hvaležno čtivo za odrasle in odraščujoče otroke. Odrasli si bodo z njegovo pomočjo lahko predstavljali, kako se ta trdovratna in zdravju zelo škodljiva težava pojavi pri povsem običajnem otroku, zakaj se o tem vsaj sprva ne zaupa staršem in kakšen naj bo njihov pravilen odziv ob zavedanju, da njihov potomec trpi za anoreksijo. Ker gre za občutljivo točko v že tako občutljivi dobi, je zelo pomembno tudi, da znajo za otroka pomembne odrasle osebe (npr. učitelji, vaditelji, stari starši idr.) takšnega otroka opolnomočiti. Ravno tako pa je branje dobrodošlo tudi za mladostnike. Knjiga ponuja razumevanje doživljanja tudi sošolcem in prijateljem osebe, ki se spopada z motnjo hranjenja, in tudi vsakemu posamezniku, ki že trpi za anoreksijo. Vliva upanje, da je problem lahko ustrezno in relativno hitro rešljiv, če se hitro in konstruktivno pristopi k reševanju (Tarin primer). Mlademu bralcu sporoča, da se težav ni treba sramovati (navsezadnje se z anoreksijo sreča cca. 1 % svetovne populacije, predvsem najstnic in mladih žensk), še manj pa zanikovati, saj se ne bodo rešile same od sebe (Tanjin primer).

• Najdete me tudi na Instagramu.
• Založba: Malinc
• Št. str.: 136