Jean-Claude van Rijckeghem: DEKLE Z MUŠKETO

Zgodovinski roman flamskega avtorja z naslovom Dekle z mušketo na skorajda 500 (tudi dislektikom prijetnih) straneh ponuja zanimiv, realističen vpogled v življenje Flamcev v začetku 19. stoletja. Tako spoznamo takratno obrtniško življenje (zanimivo je prikazan npr. poklic usnjarja, ki je svoje kože namakal v kadi, polni urina, tako da so se morali domači otroci vsak dan polulati vanjo, da se je prašičja koža čim hitreje očistila), kulinariko, način vpoklica mladih fantov v vojsko, strah pred Avstrijci ipd.

V vsaj na videz tradicionalni družini v Gentu bivajo nekoliko idealistični oče, ki trdno verjame v uspeh svojih še nerealiziranih izumov, realna mati, povzpetniško navdahnjen sin Pier in svojeglava 18-letnica Stans, ki se iz brata neprestano norčuje. Družino povezujeta še Rozeken in petletni Mondje. Roman je razdeljen na več poglavij, v katerih sta v vlogo prvoosebnih pripovedovalcev postavljena Stans in Pier.

Seveda je preveč fin, gospodek, da bi z mano pral perilo. (str. 9)

 

Ravno Stans je tista, ki dogajanju dodaja napetost, saj s svojo svobodomiselnostjo izstopa iz poštirkane družbe, kjer mora ženska ustrezati družbenim normam. Nanjo zagotovo najbolj vpliva ogled boksarskega turnirja dveh žensk. Courage, čeprav šibkejša, je premagala favorizirano nasprotnico. Kar očara Stans še bolj, je Couragin spremljevalec, možak s peresom s klobukom, ki je pravzaprav ženska. Gre za zelo pomemben motiv, ki Stans podžiga in opogumlja tudi v najtežjih trenutkih. Pretvarjanje v moško vlogo je Stans pisan na kožo, je pravzaprav njeno sanjsko življenje, ki pa ga z zoperstavljanjem vsem družinskim in družbenim pričakovanjem uspe udejaniti; želi postati nekdo, ki je bil del gonila takratne družbe in ne zgolj marioneta. Zagotovo bi bilo za tisti čas neobičajen motiv mogoče razumeti tudi kot zgodnjo težnjo po empancipaciji žensk, a hkrati pa beremo, da je avtor na motiv naletel med prebiranjem zgodovinskih zapisov o Napoleonovih bitkah. Po eni izmed njih so naleteli na truplo ženske, ki se je izdajala za vojaka. Vzporednico s tem zagotovo lahko najdemo v Stans, ki je psihološko zagotovo najbolj dovršen lik. S svojo zvitostjo, bistrostjo in humorjem, ki je všeč tudi moškim, se uspe prilagoditi vsem težavam. Uspešno se pretihotapi med vpoklicane vojake in ravno vojaški podvigi med Francozi in Avstrijci so srž tega zgodovinskega romana.

Ljubitelje tovrstnega žanra navdušijo nazorni opisi duha vojakov pred pomembnimi bitkami, njihov način sobivanja, ki je kljub težkim preizkušnjam selektivni. Navzven neustrašni se pehajo za takratnimi temeljnimi vrednotami, kot so hrana, zabava in svojstven humor, vseeno pa zelo subtilno izražajo tudi strah in tovarištvo. Način bojevanja je v dobrih 200 letih dosegel neverjeten razvoj, zato le-ti za današnjega bralca delujejo skorajda arhaično. Odlika zgodovinskega romana Dekle z mušketo je ravno v tem, da ne podaja samo zgodovinskega okvirja neki individualni usodi; vsebuje tudi tiste vsebinske dele, ki jih pri drugih, sploh mladinskih  zgodovinskih romanih pogosto pogrešamo. Spuščeni so morda zaradi nazornosti (npr. fizično in duševno stanje vojakov pred, med in po bitkah) ali pa zaradi slabše poučenosti piscev tudi o etnološki odslikavi zgodovinskega dogodka (kot so oblačila, kulinarika, delitev vlog po spolu, šolstvo, način življenja pripadnikov različnih slojev, transport, način zdravljenja idr.). Gre za vnose, ki nam pričarajo duha časa, in to tako detajlne, da se ti zdi, kot da si tudi sam prisoten med glavnimi liki.

Share: