Nicolas Dickner: ŠEST STOPENJ SVOBODE

Založba Sodobnost je v zbirko Horizont vključila nov roman s pomenljivim naslovom Šest stopenj svobode. Katere stopnje to so, lahko sicer razbiramo iz konteksta, sicer pa je naslov vezan na članek v stari, zapuščeni reviji, ki ga protagonistka najde v skrivnem hodniku stare hiše, ki jo z očetom renovirata. Želja uiti utesnjenosti, tako fizični kot psihološki, je gonilo romana kanadskega avtorja Nicolasa Dicknerja. Zanimiv način pisanja, kot smo ga sicer že vajeni iz Horizontove zakladnice, nam odkriva razmišljanje več literarnih oseb. To prefinjeno nadomesti vsevednega pripovedovalca, hkrati pa bralca odstiranje zgodbe kos za kosom pušča v radovednosti vse do epiloga. Roman šest stopenj svobode obravnava sodobnejše teme ne čisto vsakdanjega življenja; tako smo priče socialne odmaknjenosti. S slednjo so povezane izbire poklicev oz. dejavnosti skorajda vseh literarnih likov, prav tako pa težava ali želja po izogibanju socialnih stikov pri njih povzroča težave (neredno in nepravilno prehranjevanje, zakonske težave, osamljenost, stopanje na in čez mejo zakonitega).

Še ne 40-letna Jay, nekdanja hekerka, obtožena kraje identitete, mora svojo nečedno preteklost kompenzirati v uradu, kjer odkriva gospodarski kriminal. Njena zgodba se posredno poveže s študentko Liso, ki sprva z očetom obnavlja hiše in s prijateljem Ericom preizkuša tehnološke meje. Zgodbi obeh žensk sta presenetljivi in dolgo časa nepovezani visita v zraku. Obe visoko inteligentni, vztrajni in potrpežljivi v želji izpeljati svoj projekt zapeljeta celo CIO. Pred nami se tako plast za plastjo razkrivajo pasti ladijske logistike, raztovarjanja in pretovarjanja ladijskega tovora, v katerem se lahko skriva marsikdo ali marsikaj. S pomočjo na drugem koncu lociranega človeka z digitalnim umom in razumevanjem delovanja logistike lahko tovor kadarkoli poljubno spremeni šifro, naslednjo destinacijo ali za seboj zakrije sledi. Ravno sledi, digitalne ali fizične, so dandanes tiste, zaradi katerih smo ljudje postali še bolj ranljivi.

Nekoč so kupi gnoja pričali o uspešnosti kmetije. Danes se vsakdo na skrivaj boji, da bi proizvedel preveč plehkih odpadkov. (str. 205)

Kljub izrednim kognitivnim sposobnostim mlajše generacije pa ravno slednja trpi za različnimi vrstami fobij. Opazno je odmikanje v svoj svet in temu se mora prilagajati tudi svetovno gospodarstvo.

Trgovci na drobno so postali tako redki. Kupovanje na Best Buyu je popačilo naš pogled na svet. Navadili smo se na brezkončne množice brezbrižnih uslužbencev, neprestanih menjav osebja, labirintskih razporeditev. Nakupovanje v realnem času z resničnim človeškim bitjem je postalo nekaj, kar nam vzbuja strah. (str. 124)

Starejšim generacijam pa na drugi strani (mentalno) zdravje zabrisuje realno zavedanje sveta. Lisina mama trpi za bipolarno motnjo, Lisin oče za hudo demenco.

Sedanjost ga ne zanima več, zdaj živi v preteklost - ali bolje v več sočasnih preteklostih. Nikoli ni prav jasno, ali je v letu 1978 ali 1991 ali 2007. Njegov spomin ima več nadstropij in on po mili volji križari po skrivnih stopniščih in skozi nevidne lopute. (str. 245)

Avtor je za svoj roman prejel najvišjo kanadsko literarno nagrado, odlikuje pa ga poznavanje psihološkega ustroja ljudi, hekerstva in celo svetovne logistike.

 

 

Share: