Osem gora

Zgodba knjige Osem gora Paola Cognettija me je pritegnila zaradi podoživljanja hoje v hribe, iskanja tistega, čemur radi rečemo bistvo življenja, obžalovanja zaradi pomanjkanja energije razumeti očetove želje, gradnje pristnega prijateljstva in praznine, nemoči ob izgubah.

Skozi večplastno zgodbo se nam razkriva pripovedovalčeva nestanovitnost in želja po svobodi, ki jo nazadnje najde v gorah. Ljubezen do njih se je rodila v Grani pod Monte Roso, kjer je Beriova družina preživljala vsake poletne počitnice. To so bili zanje srečni dnevi; pripadali so hribom, a zaradi zaposlitve staršev trpeli v Milanu.

Berio je bil, tako kot njegov oče, introvertiran, a s pomočjo nasvetov in pomoči njegove mame mu je uspelo v vaškem fantiču, Brunu, najti prijatelja – za vse življenje.

Dogajalni čas še ne sovpada s čudežom Instagrama – v idilični vasici živijo težko življenje. Vanjo se je Berio sprva vračal po očetovi smrti; da je podoživljal njune skupne lepe trenutke, ki so bili vezani samo na tisti kraj (takrat je bil oče sproščen in mu je znal pokazati tudi pristno človeško plat, neobremenjeno s pritiski mestnega življenja), kasneje pa zaradi Bruna, ki se je znašel v nezavidljivem položaju …

“Ko sem se izkrcal iz avta, sem na sebi zaznal vonj, ki me je odbijal, in tako sem si na začetku stezice umil obraz in vrat v hudourniku, potem pa sem si v gozdu še natrl roke z macesnovo vejico. To je bil že moj tradicionalni obred, a vedel sem, da bo trajalo nekaj dni, preden s sebe temeljito sperem plasti mesta.”

Avtor knjige: Paolo Cognetti

Najdete me tudi na Instagramu.