Ulica okopov, novi član v zbirki Horizont založbe Sodobnost, je dokaj zajeten družebenokritični roman finskega avtorja, ki v določenih motivnih drobcih celo spominja na rojaka Arta Paasilinna (npr. v omembah ruske okupacije, jedkost v pripovedovanju, obravnava značajske lastnosti, ki postane gonilo dogajanja idr.). Za Ulico okopov je priljubljen finski pisatelj Hotakainen leta 2002 prejel nagradi Finlandia in nagrado Nordijskega sveta za književnost, leta 2004 pa je bil po knjigi posnet tudi film. Hotakainen ni novinec v prevodni literaturi na slovenskem knjižnem trgu; založba Sodobnost je izdala njegova romana Zakon narave (2015) in Kar vam je usojeno (2012) v slovenskem prevodu.

Matti je sveže samski. Zapusti ga žena, ki s seboj odpelje tudi hčerkico Sini. Matti ta udarec primerja z branjenjem finskega ozemlja med rusko okupacijo, pri čemer so vojni veterani za to častno dejanje prejeli lesene hiške, on sam pa za oporo družini in t. i. družinsko vojno ni prejel ničesar. Spomni se, da je žena želela živeti v hiši in trdno je odločen, da je to ključ, da se družina znova združi. Prične se peklenski načrt za dosego cilja … Matti se na vse kriplje trudi raziskati skrivnosti nepremičninskega trga, psihološki ustroj nepremičninskih posrednikov in ljudi, ki bivajo v hišah. O vseh naštetih nima pozitivnega mnenja, vseeno pa meni, da bo z odlično organizacijo, vztrajnostjo in zvitostjo prišel do lastne hiše.

Mati je predstavnik ljudi, ki vso svojo bit usmerijo v dosego cilja ne glede na sredstva. Odloči se tudi za tako bizarne podvige, da se v bralcu pojavlja zla slutnja, da se težnja po hiši ne bo končala dobro. Matti goji velik razpon občutij, zaradi fiksnih idej deluje ekscentrično, družbi neugodno. Sčasoma začneš razmišljati o tem, kdo vse je Matti v tvojem življenju;  nekdo, ki se je sprva prijazno, prijetno in požrtvovalno priplazil v tvoje življenje, ob prvi zanj neugodni priložnosti pa je pokazal svojo iztirjeno plat. Zaradi vpogledov v doživljanja vseh vpletenih oseb, ki so ločena na poglavja, nekako ne moremo določiti krivca za nastalo situacijo – razen samega konca.

Zanimivo je tudi primerjanje sodobnosti z zgodovino; čeprav se zdi vojno stanje mnogo bolj kruto kot soočanje z novodobnimi stiskami (razpadi zakonov, socialne razlike), nas Mattijevo razmišljanje privede do zaključka, da ima vsaka doba svoje zagonetke, ki ljudi spravljajo v obup in ob življenja, količina trpljenja pa je pri tem subjektivno pojmovanje posameznikov. Matti je vsaj na videz samozavestni individualist, občutljiv na posege v urbanistični vsakdan, in skoncentriran na minimiziranje zaslug vojnih veteranov.

• Najdete me tudi na Instagramu.
• Založba: Sodobnost
• Št. str.: 319