V letošnjem letu je v založbi Malinc izšla dovršeno napisana mladinska kriminalka izpod peresa španske pisateljice Care Santos. Naslov Resnica niti ni tako pomenljiv, če ne bi v predhodnem delu z naslovom Laž spoznali glavne književne osebe, Erica, ki je zaradi osebnih razlogov prostovoljno ždel za zapahi – po krivem. V spletni klepetalnici se po oddanem mnenju kultnega dela Catcher In The Rye zaplete v krajše pogovore s Xenio, ki ji navsezadnje prizna svojo laž. Prav to razkritje ga odreši kazni, saj njegov odvetnik končno pridobi dokazno gradivo. Laž je roman, ki ga lahko sprejmemo kot zaključeno celoto. Graciozno spletena laž pred nami razkriva realno življenje mladostniških prestopnikov, ki jih v svoja kriminalna dejanja vodi nespodbudno družinsko in širše okolje.

Resnica je torej logično nadaljevanje Laži, ki pa jo vseeno lahko beremo kot samostojno književno enoto tudi brez poznavanja predzgodbe. Spremljamo zelo zanimiv vidik mladoletnega prestopništva, ki nam odkriva težave po vrnitvi kaznjenca na svobodo. Čeprav so pri tem pomembnem dogodku prisotne vse veje socialnih služb, ki pomagajo pri vključitvi v posameznikovo novo življenje, je sam nekoliko statistično obrarvani uvod romana tisti, ki nakazuje, kaj vse se lahko odvije v obratni smeri od željene, in sproži napetost že pred prvim poglavjem. Tudi Eric je med nesrečniki, ki mu prehod povzroča težave. Spopada se z realnimi tegobami povratnika; svoje preteklosti ne more kar tako izbrisati; kriminalno zaledje mu diha za ovratnik. Kljub neizmerni želji po normalnem življenju ne more dobiti stalnega prebivališča, službe, sooča se s predsodki ljudi, ki so mu blizu.

Če si čas med štirinajstim in osemnajstim letom preživel v ječi, lahko svet postane zelo sovražen. In čisto vseeno je, če prideš ven na sijoč dan, ko sveti čudovito sonce in te zunaj čaka dekle, ki ga imaš najraje na svetu. Vse živali potrebujejo prilagoditveni čas, ko zamenjajo okolje. (str. 12)

Pisateljica Care Santos je po poklicu odvetnica, kar lahko zaslutimo ob opisih več dogodkov. Eden od teh je prav gotovo vez med Ericom in njegovim zagovornikom, tj. odvetnikom, ki nam s pomočjo svojih poznanstev razkrije tudi delo kriminalistov, ki s pomočjo tajnih sodelavcev zbirajo pomembne informacije in dokaze za delovanje t. i. podzemlja. Zazdi se nam, da je možnost kljub še tako veliki želji prestopnika, da bi v novem življenju živel mirno in pošteno, pravzaprav nična. Socialne službe delujejo v prehodnem obdobju le kratek čas, nato pa je posameznik prepuščen samemu sebi. Prav prestopniki so mamljiva ciljna publika, da se za potrebe kriminalistične obravnave infiltirirajo v mafijsko združbo in pomagajo k uspešnosti razbitja le-te.

Čeprav je Xenia stranska književna oseba, je tako kot v Laži zaradi materine prepovedi povezana z Ericom zgolj preko spletnih izmenjav književnih mnenj, tokrat glede Malega princa, je pomembna za fantovo psihološko stabilnost. Ponuja mu upanje v boljšo prihodnost, saj ve, da ga nekdo kljub madežu ceni in verjame vanj.

Samotna_vrtnica, vrtnica mojega majhnega in daljnega planeta, je bila Xenia. (str. 202)

Književnost je pomemben motiv v povezavi z njim, saj se preko nje poistoveti in nanj deluje terapevtsko. Tudi knjižničarka je ena izmed redkih, ki v Ericu vidi potencial.

Kriminalko z naslovom Resnica lahko razumemo kot Ericovo vrnitev na prave tirnice, ki je vse prej kot lahka. Realistična pripoved, oblikovana tako, da je primerna tudi za dislektike, je zelo dobrodošlo gradivo za najstnike, ki jih zanima delovanje kriminalnih združb in preučevanje karakternih potez posameznika, za tiste, ki jih privlači delikventnost ali pa preprosto za opomin, da je povratek v običajno življenje zelo naporen in malo verjeten. Knjige se bodo razveselili tudi starši in strokovni delavci v izobraževanju. Obe deli, Resnica in Laž, zelo priporočam v branje.

Share: