Tina Perić: ĆRTICE

Zbir kratke pripovedne proze s pomenljivim naslovom Ćrtice je prvenec Tine Perić (1985) in preigrava osrednji lajtmotiv; tj. odraščanje ob prelomnih trenutkih razpada Jugoslavije. Pripovedovalka Mia je z mamo Heleno, trgovko, očetom Miletom, kuharjem v JNA in precej starejšo sestro Katarino v urbanem okolju, v blokovskem naselju, ki so mu rekli kar Mala Bosna. Prej dokaj znosne odnose med bližnjimi in daljnimi sosedi je zaznamovala 10-dnevna vojna za Slovenijo, ko so Slovenci odgovornost za napad na suverenost v dotičnem mikrookolju začeli agresivno projecirati na južnjake.

V pisanju je moč čutiti avtobiografske vsebinske dele, ki nam, njenim vrstnikom podeželanom, niti najmanj niso bili poznani. V naši bližini ni bilo nobenih vojašnic. V razrede smo sicer dobili nekaj novih sošolcev iz Bosne, ki pa z nami niso delili svojih zgodb. Nismo vedeli, kaj pomeni status izbrisanega, saj nikogar nismo poznali. O tem se je veliko govorilo v medijih, vendar osebne zgodbe nekoga, ki ga je to doletelo, nismo nikoli slišali in si zato nismo mogli predstavljati, kakšne posledice je nosil ta štempelj.

Mia, vajena igre z vrstniki različnih narodnosti, je kar naenkrat postala odrinjena, saj se je očeta Mileta, kuharja, ki je zavrnil sodelovanje v agresorski vojni, oprijel predsodek, da so vsi Srbi klavci. Zanimivo branje ponuja vpogled v doživljanje materine skrbi za očeta, preventino skrivanje na vikendu Murski Soboti, ožigosanost družine zaradi izbrisa. Kljub večkratnim zaprosilom za državljanstvo, je Miin oče ostal državni sovražnik, brez dokumentov, zaposlitve in možnosti zdravstvene oskrbe. Pripovedovalka se je kot spužva navzela občutkov odrinjenosti, ki jih je v času odraščanja izražala predvsem kot jezo in svojstven humor. Mile, nepopravljiv jugonostalgik, se je počasi začel odmikati od družabenega življenja; Mii se je zdelo, da ga je zanjo vedno manj. Razumsko razlago je doumela šele mnogo kasneje in to se najverjetne kaže v njeni proaktivni drži do današnjih valov migrantov, ko se zavzema za enako obravnavo ne glede na njihovo narodnost.

Sočen jezik izkazuje več nians čustev; srboslovenščina, prežeta s slengizmi, je pogosto odraz razočaranja, jeze in tudi nemoči nad sistemom. Tudi kadar se v knjižno slovenščino vrivajo le posamezne tovrstne besede, nikakor ne delujejo moteče, prej kot to dajejo zgodbi dodaten žmoht in nas kar postavljajo v blokovsko stanovanje s temnim pohištvom, tapetami, prežetimi s cigaretnim dimom in uokvirjeno Titovo podobo, ki v težkih časih Miletu še vedno vliva upanje po nekdanjih vrednotah.

• Najdete me tudi na Instagramu.
• Založba: Goga
• Št. str.: 170