Ajda Bračič: KRESNIČEVJE

V romanu Kresničevje, ki si je prislužil letošnjega kresnika, igra povezovalno vlogo gozd v svoji primarni vlogi – kot prostor bivanja rastlin in živali pa tudi kot prostor odmika za vse, ki potrebujejo odklop od vsakdana. To, kar daje romanu posebno vrednost, je, da avtorica z izbrušenim slogom gozdu vdahne tudi mistične elemente; rojevajo se skrivnosti, bukev čuti trpeče, ki so se zatekli vanj, vseskozi opominja na preteklost in daje občutek, da je človek v njem skrit in nepomemben.

Gozd je veličina; katerikoli gozd. V romanu je lociran na vzhodni del Slovenije in ponuja vpogled v primere, ko gozd postaja zatočišče za vse, ki so v »pravem« svetu izgubili bistvo življenja. Premlevajo drugačne konce, pestujejo občutek krivde in se vračajo nazaj – k naravi.

Čtivo ponuja zanimiv razkol med množičnim, zunanjim, kapitalističnim, kjer so vrinjena pravila in individualnim, domačijskim, anarhičnim, kjer pravila določa gozd z vsemi svojimi komponentami, ki mu ga pripisuje arhetipskosti željan posameznik.

V takšen dogajalni prostor so postavljene zgodbe protagonistov, ki so med seboj tako prepletene, da bralec skorajda dobi občutek, da ne gre za linearni čas, pač pa za cikličnost. Glavni motiv, soočanje z občutkom krivde, se s puščavnika prenese na Agnes, ki pa se ne more v celoti odreči raciu. Zdi se, da gozd ponuja le zatočišče za celjenje ran, za čudake in neprilagojene, ne more pa resnično osrečiti, tj. spremeniti miselnosti, brez pravega angažmaja čustveno ranjenega posameznika …

Roman tako ponuja možnost za samorefleksijo tudi o tem, kako tanka je meja med pristnimi okoljevarstveniki in tistimi, ki v tem iščejo priložnost za udejanjanje svojih anarhističnih teženj. Sploh ta vsebinski del je najbolj brutalen in kot tak morda najmanj pristen.

• Najdete me tudi na Instagramu.
• Založba: LUD literatura
• Št. str.: 192