Matei Vişniec: NAČRTOVANA ZMEDA

Matei Vişniec (1956) je uspešen romunski avtor; pesnik in pisatelj, ki pa živi in ustvarja v Parizu. Tja je prišel l. 1987 in tam ostal – od takrat, ko je izvedel, da so v domovini prepovedali njegovo igro in je takoj zaprosil za politični azil. Politične razmere v času komunizma v Romuniji, ki pustijo neizbrisljiv pečat na običajnih državljanih in mogočnost literarnega ustvarjanja sta avtobiografska drobca, ki ju razberemo tudi v njegovem delu.

Roman Načrtovana zmeda nam z zanimivo pripovedno tehniko predstavi 24-letnega Mathieuja, ki se iz Toulousa preseli v Pariz, kjer je dobil delo v radijski hiši. V informacijski svet ga uvaja stari maček George, ki se mu na čase zdi kot njegov lastni odsotni oče oz. oče, ki ga je imel (fizično prisotnega) le v rani mladosti. Mladi novinar je glavna književna oseba, ki se je lastijo različni pripovedovalci; vsak pa govori zgodbo skozi doživljanje različnih Mathiejevih vlog v različnih časovnih obdobjih. Navkljub travmatičnemu dogodku iz časa Ceausescujeve diktature, ko je njemu in očetu uspelo pobegniti iz Romunije, materi pa ne, mladenič vsaj navidezno ohranja psihološko trdnost. Ko mu začenja ugajati, da je urednik nočnega programa, se začne pravi srž zgodbe. Njegovo razmišljanje o tem, kaj storiti z informacijami, predvsem z negativnimi, bralca pripravijo do tega, da začne o pomembnosti filtriranja razmišljati tudi sam.

Interni tajni dokumenti Medijske agencije NZ (pomenljivi vir: Sickyleaks), ki namenoma prekinjajo antagonistovo zgodbo, razkrivajo moč tragičnih, brutalnih, mnogokrat namerno izzvanih dogodkov, katerih avtorji so stranke Medijske agencije NZ. Slednja ustvarja monopol nad informacijami. O tem, kaj je res in kaj je zgolj fikcija, ni dvoumnega odgovora, morda niti ni toliko pomemben, večjo težo nosi dejstvo, da o napisanem ciljna javnost začne razmišljati.

Medtem ko vse medijske hiše povzemajo informacije monopolnega vira, je moč pogrešiti raziskovalno novinarstvo. Ker so vse informacije enake, prejemniki informacij otopijo, se poenotijo. V tem postanejo podobni podganam, ki simbolično množično nastopijo v zaključnem delu romana. Simbolizirajo namreč enotne možgane, ki jim jih v izogib hudemu na svetu propagirajo; ob tem pa lahko nehote pomislimo na komunistično doktrino. Ironija?

Roman preigrava več možnosti, kako uiti takšnemu ustroju sveta: v smeri Lennonove Imagine, begu v individualnost (umetnost, ljubezen) ali pa pod vplivom vsesplošnega gnusa storiš samomor. Načrtovana zmeda je vsekakor eno izmed tistih del, ki še dolgo časa opominja nase, spodbuja razmislek in kar kliče k ponovnemu branju.

• Najdete me tudi na Instagramu.
• Založba: Malinc
• Št. str.: 320