Vinko Möderndorfer: JAZ SEM ANDREJ

Vinka Möderndorferja slovenski literarni prostor pozna kot uveljavljenega pesnika, pisatelja, dramatika, esejista in režiserja, ki je za svoje delo prejel več nagrad (desetnico, Grumovo, Borštnikovo, Šeligovo, Župančičevo nagrado, večernico, modro ptico in nagrado Prešernovega sklada).

Mladinski roman Jaz sem Andrej je prvič izšel leta 2018, v šolskem letu 2021/22 pa so ga slovenski sedmošolci prejeli v okviru vseslovenskega projekta Rastem s knjigo. Delo je didaktične oz. problemske narave, kot je bilo že nekajkrat v dosedanjih izborih (npr. Elvis Škorc, genialni štor, Avtobus ob treh, Kit na plaži …). Ob tem se je sprožil plaz polemik predvsem staršev pa tudi psihologov, saj je v delu eden od motivov (pre)zgodnja spolnost in kot tako za ciljno populacijo neprimerna.

Gre za fiktivno zgodbo 15-letnika Andreja, ki v svojem življenju doživlja vrsto neprijetnih sprememb, ki si sledijo ena za drugo, pri tem pa najstnika vsaj začasno puščajo oropanega samozavesti in varnosti. Začetek vsega predstavlja nenadna ločitev Andrejevih staršev, ki prelomi dosedanje življenje na podeželju, ki se je zdelo kot v raju. Sledi veliko dogodkov, ki ravno tako kot prezgodnja spolnost dopuščajo možnost razmisleka, pogovora ali priložnosti za samorefleksijo, saj se tudi mlajši najstniki zagotovo lahko identificirajo v vsaj eni od problemskih točk.

Nekako samoumevno se namreč zdi, da otrok po razhodu staršev tradicionalno (brez sodne odločbe) pripada materi, ki se v bivalni stiski zateče k svoji ostareli materi, oče pa sinu zgolj priložnostno nameni svojo pozornost v obliki pijač v baru in telefonskih pogovorov. Mati je prikazana kot zmedena, delno čustveno neuravnovešena, odraščajočega sina prosi za nasvete v povezavi z novim ljubezenskim življenjem, premalo oporna in veliko preveč posesivna, nestabilna.

Ob vsem tem je spregledano, da je oče selektivno prisoten, stiki s sinom niso urejeni, kontinuirani (čeprav bi lahko bili), ne ozira se na sinovo psihološko pripravljenost spoznati novo partnerico, pač pa ga kar sooči z njo v baru. Andreja to šokira, domov pride v solzah in večer pričaka v samoti v svoji sobi, da v miru prežveči nedavni dogodek. Mati je sprva negativno nastrojena do bivšega moža, saj je bila čustveno prizadeta nad moževo željo po razhodu. Sama je, kot pravi babica, neumna, saj je bil on njen edini moški v življenju. Težave staršev v ljubezenskem življenju in bolj ali manj nerodni poskusi, kako predstaviti svojega novega partnerja otroku, je zagotovo prisoten problem v sodobnih družinah.

Osredotočenost staršev na to, kako ob težki preizkušnji poskrbeti zase, je zagotovo razlog za odtujenost med njimi samimi in otroki. To se zgodi tudi med Andrejem in njegovim očetom, s svojo materjo pa se, zanimivo, poveže celo še bolj. Čuti njeno stisko, pomaga premostiti most med njo in babico, zaupa ji in ji pomaga svetovati. Vse to mu pomaga tudi pri težavah odraščanja; nanjo se lahko zanese, čuti, da so določene teme tudi njej neprijetne, a hkrati mu daje občutek, da je ljubljen ne glede na karkoli (tudi v primeru homoseksualnosti). Ravno slednje je zelo ljubeča popotnica, ki bi si jo zagotovo želel vsak najstnik.

Andrejeva naloga je najti ljubezen. Našel jo je zagotovo v materi, pa tudi v babici, saj k njej hodi sam in prostovoljno. Povezana sta bolj, kot bi si lahko predstavljali; babica je tvorka njegovega vrednostnega sistema; je stalna in stabilna opora. V Andrejev čustveni svet je poleg vseh sprememb vstopilo še premagovanje negotovosti ob všolanju v novo šolo, ki predstavlja spolzka tla za najstnika s slabšo samopodobo. Kljub vsemu zna ločiti zrno izmed plev, zbliža se s sošolko Sonjo, ki mu pomaga pri učenju matematike. Gre za pristno enoletno najstniško prijateljstvo, ki sčasoma preraste v ljubezen. Vsi odkloni, ki so bili predstavljeni kot problematični, zaljubljenima najstnikoma ne predstavljata nobenega ugodja ali zavisti (na silo izzvani sošolkin poljub, kratkoročne zveze, ki jih gojijo sošolci, poskus ogleda pornografskega filma).

Naslednja problemska past, ki je opredeljena v romanu, je pogosto pripoznana tudi v rubriki črne kronike, torej v svetu odraslih. Sošolec Nik je ob propadli zvezi večkrat povedal, da se bo ubil. Pri tem je naštel več možnosti za svoje samodestruktivno dejanje. Ko ga naslednji dan ni bilo k pouku, sta glavni literarni osebi odhiteli pred njegovo stanovanje in ker se Niko ni oglasil, sta poklicala na pomoč policiste in gasilce. Nepremišljeno dejanje ali empatičnost? Izkaže se, da je bilo slednje, saj je takšne izjave potrebno vzeti resno, kar potrdita tudi razrednik Mumija in Andrejeva babica.

Roman torej zajema najstnikov problemski svet, od težav do veselih trenutkov, do katerih pa mora Andrej priti skozi spoznavanje svojega psihološkega ustroja in delovanja le-tega drugih. Pri tem je oznaka “prepovedana literatura” sporna oznaka, saj najstniku ob branju spoznavajo tudi svoje meje. Če jim določeno dejanje ni všeč, še ne pomeni, da gre za siljenje k temu oz. za propagando (analogija s filmskim svetom). Bolj kot to gre za uvid v svet starševskih skrivnosti in za možnost, da bo “vročih likalnikov” na licih vedno manj.

Od avtorja priporočam tudi zbirko pesmi Romeo in Julija iz sosednje ulice.

• Najdete me tudi na Instagramu.
• Založba: Mladinska knjiga
• Št. str.: 184