Matei Vişniec (1956) je uspešen romunski avtor; pesnik in pisatelj, ki pa živi in ustvarja v Parizu. Tja je prišel l. 1987 in tam ostal – od takrat, ko je izvedel, da so v domovini prepovedali njegovo igro in je takoj zaprosil za politični azil. Politične razmere v času komunizma v Romuniji, ki pustijo neizbrisljiv pečat na običajnih državljanih in mogočnost literarnega ustvarjanja sta avtobiografska drobca, ki ju razberemo tudi v njegovem delu.

Roman Načrtovana zmeda nam z zanimivo pripovedno tehniko predstavi 24-letnega Mathieuja, ki se iz Toulousa preseli v Pariz, kjer je dobil delo v radijski hiši. V informacijski svet ga uvaja stari maček George, ki se mu na čase zdi kot njegov lastni odsotni oče oz. oče, ki ga je imel (fizično prisotnega) le v rani mladosti. Mladi novinar je glavna književna oseba, ki se je lastijo različni pripovedovalci; vsak pa govori zgodbo skozi doživljanje različnih Mathiejevih vlog v različnih časovnih obdobjih. Navkljub travmatičnemu dogodku iz časa Ceausescujeve diktature, ko je njemu in očetu uspelo pobegniti iz Romunije, materi pa ne, mladenič vsaj navidezno ohranja psihološko trdnost. Ko mu začenja ugajati, da je urednik nočnega programa, se začne pravi srž zgodbe. Njegovo razmišljanje o tem, kaj storiti z informacijami, predvsem z negativnimi, bralca pripravijo do tega, da začne o pomembnosti filtriranja razmišljati tudi sam.

Izredno lično oblikovan in ilustriran mladostniški roman, ki je prejel nagrado Estonskega državnega sklada za kulturo za najboljše mladinsko delo leta 2020 in je bil izbran v katalog Bele vrane, je napisal estonski avtor Juhani Püttsepp (1964), ki, zanimivo, po svoji izobrazbi izhaja iz naravoslovnih vrst. Pisatelj, že uveljavljen avtor, v svojem romanu Luna kot zlata ladja, ki je, mimogrede, naslov dobil po estonski (najverjetneje) ljudski pesmi, ni dal prednosti motivom narave, kot je bilo to običajno v nekaterih drugih njegovih delih.

Zgodba z realističnimi nastavki govori o priletni estonski gospe Keete, ki se je po dolgem času s Švedske opogumila vrniti v rodne priobalne kraje. Spremljamo jo v njeni rani mladosti, kjer tretjeosebni pripovedovalec odkriva družbeno-politične razmere v Estoniji v nemirnem letu 1944. Prebivalci so se bolj kot Nemcev bali Sovjetov, strahoma so si izmenjavali informacije o deportaciji ljudi v Sibirijo, od koder ni bilo nikakršnih novic. Keetin oče je domneval, da bi tudi njega kot učitelja utegnila doleteti podobna usoda, zato je hčerki zaupal, kar sta se dogovorila z ženo.

O anoreksiji, rdeči niti krajšega romana z zgovornim naslovom 35 kalorij brez sladkorja uveljavljene srbske pisateljice Jasminke Petrović, se je laična javnost iz številnih člankov sicer lahko že dodobra poučila. Strokovni delavci, ki sodelujejo z otroki in mladostniki, zagotovo znajo prepoznati znake anoreksije in opozarjati nanje, neprimerno težje pa se je postaviti v kožo osebe, ki trpi za to motnjo hranjenja. 35 kalorij brez sladkorja ob “literarni študiji primera” bralcem zelo nazorno omogoči tudi to izkušnjo. Zgodbi dveh deklet, Tare in Tanje, govorita o spopadanju z anoreksijo. Dogajata se ločeno, a hkrati sta vsaj simbolno povezani.

Tara se po selitvi v Beograd druži s prijateljico Jovano, ki jo med zimskimi počitnicami povabi k svoji teti, stricu in bratrancema v Grocko. Menjava okolja od Tare zahteva pretvarjanje, kar pa ji ne uspeva v zadovoljivi meri. Jovanini gostoljubni, zabavni, preprosti, a dobrosrčni sorodniki se nekaj časa čudijo nenavadnim dejavnostim (npr. večurno pohajkovanje ob Donavi pred sončnim vzhodom, štetje kalorij, tehtanje) in razpoloženjskim nihanjem mlade gostje, nato pa se začnejo zavedati, da je dekle zelo ranljivo in da potrebuje pomoč.

Zgodovinski roman flamskega avtorja z naslovom Dekle z mušketo na skorajda 500 (tudi dislektikom prijetnih) straneh ponuja zanimiv, realističen vpogled v življenje Flamcev v začetku 19. stoletja. Tako spoznamo takratno obrtniško življenje (zanimivo je prikazan npr. poklic usnjarja, ki je svoje kože namakal v kadi, polni urina, tako da so se morali domači otroci vsak dan polulati vanjo, da se je prašičja koža čim hitreje očistila), kulinariko, način vpoklica mladih fantov v vojsko, strah pred Avstrijci ipd.

V vsaj na videz tradicionalni družini v Gentu bivajo nekoliko idealistični oče, ki trdno verjame v uspeh svojih še nerealiziranih izumov, realna mati, povzpetniško navdahnjen sin Pier in svojeglava 18-letnica Stans, ki se iz brata neprestano norčuje. Družino povezujeta še Rozeken in petletni Mondje. Roman je razdeljen na več poglavij, v katerih sta v vlogo prvoosebnih pripovedovalcev postavljena Stans in Pier.

Tomo Podstenšek je uveljavljeni slovenski pisatelj, ki ga poznamo kot prozaista. Pohvali se lahko s sedmimi romani in tremi zbirkami kratkih zgodb. Površinska napetost je roman, ki je bil leta 2022 nominiran za nagrado kresnik. Na zanimiv način obravnava psihološko stanje nepremičninske agentke Anje, ki je ljubimkala s poročenim moškim in si, kot se to pogosto rado zgodi, domišljala, da se bo “njen” arhitekt Rok končno ločil od svoje žene in se bo preselila k njemu, v dizajnersko dovršeno hišo.

A čas teče in nič se ne zgodi. Fantazme ljubimko pripeljejo do maščevalnega ukrepa (Rokovi ženi napiše pismo resnice), ki pa ga takoj po Rokovem klicu želi izničiti in potlačiti svoja negativna čustva.  V pogovoru s poštarjem se nam izriše protagonistkino nefunkcionalno družinsko ozadje, ki nakazuje, da imamo pred seboj podrejeno osebo, s katero se da zlahka manipulirati.

Založba Sodobnost je v zbirko Horizont vključila nov roman s pomenljivim naslovom Šest stopenj svobode. Katere stopnje to so, lahko sicer razbiramo iz konteksta, sicer pa je naslov vezan na članek v stari, zapuščeni reviji, ki ga protagonistka najde v skrivnem hodniku stare hiše, ki jo z očetom renovirata. Želja uiti utesnjenosti, tako fizični kot psihološki, je gonilo romana kanadskega avtorja Nicolasa Dicknerja. Zanimiv način pisanja, kot smo ga sicer že vajeni iz Horizontove zakladnice, nam odkriva razmišljanje več literarnih oseb. To prefinjeno nadomesti vsevednega pripovedovalca, hkrati pa bralca odstiranje zgodbe kos za kosom pušča v radovednosti vse do epiloga. Roman šest stopenj svobode obravnava sodobnejše teme ne čisto vsakdanjega življenja; tako smo priče socialne odmaknjenosti. S slednjo so povezane izbire poklicev oz. dejavnosti skorajda vseh literarnih likov, prav tako pa težava ali želja po izogibanju socialnih stikov pri njih povzroča težave (neredno in nepravilno prehranjevanje, zakonske težave, osamljenost, stopanje na in čez mejo zakonitega).