V letošnjem letu se je prevodom v slovenščino poleg Hane, Tihih let in Gozda v hiši pridružil še roman češke pisateljice Alene Mornštajnove (1963) s pomenljivim naslovom Čas os. Zakaj pomenljivim? Naslov namreč nehote asociira na poletje, med razgrinjanjem skrivnosti dveh družin pa se ose izkažejo kot negativne, čas, v katerem se pojavljajo pa prav tako. Protagonista, knjižničarka Barbora oz. Bara in ptičji navdušenec Mirek oz. Ptičar, nerodno vzpostavljata odnos, ko se Ptičar mimo nove Barine hiše sprehaja v gozd in prihaja iz njega. Barina selitev v Brod je bila načrtna, saj želi raziskati nenaden vzrok poslabšanja duševnega stanja svoje matere in se verjetno tudi maščevati za to. Pisateljica pripovedni lok vzpostavlja z menjavanjem poglavij, izmenično naslovljenih po obeh glavnih književnih osebah. Čeprav trenutno živita umirjeno življenje, detajli spominov iz mladosti odkrivajo razlog njune zavore, ki preprečuje polnovredno življenje.

Kako je mogoče, da sploh nisem opazila, da je nekaj narobe? Kako to, da nisem zaznala nobenih znamenj katastrofe, ki se je zgrinjala nadme? Potem pa sem jih začela videvati za nazaj. Prepoznala sem jih v drobnih pripombah, na videz vsakdanjih dogodkih, ki se mi tedaj niso zdeli pomembni, ker za odraščajočo deklico res niso pomembni. (str. 77)

Delo prežemajo opisi funkcioniranja dveh nefunkcionalnih družin, kjer oba protagonista zapadata v obrambne mehanizme, ki ju do neke mere dušijo. Ptičar beg iz realnosti vidi v čudovitem svetu ptic, v cikličnosti narave, hkrati pa se najbolje počuti v svoji rutini. Ni sposoben vzpostavljati tesnih medosebnih odnosov, v družbi je znan kot čudak. Bara je slalomiranja med družbenimi zahtevami bolj vešča, kljub vsemu pa deluje vedno mlahava, neodločna. Zdi se, da oba dosežeta katarzično stopnjo, ko se zoperstavita sicer na videz nepomembnima nasprotnikoma in s tem simbolno dosežeta svojo vrednost v očeh drugih in kot dokaz samemu sebi.

Človek ne sme pustiti, da delajo z njim kot svinja z mehom. (str. 189)

 

 

Čas os je vsekakor delo, ki odzvanja še nekaj časa po branju. Kljub dokaj preprosti in realni zgodbi izjemno dobro odstira življenje za štiri stenami, kjer se lahko zaradi starševske nesposobnosti rojeva temelj vsega slabega (zloba, strah, sram) v malem človeku. Gre za odličen prikaz stanja v družbi, ko zlo najde svojo pot mimo vseh razpok.

Share: