Rja. Zelo pomenljiv naslov dela mladega poljskega pisatelja, ki mi je bil do sedaj docela neznan. Sicer ne želim soditi vsebine knjig po naslovnici, a ta mi je že na prvi pogled delovala kaotično. Zakaj bi nekdo stopil v pralni stroj?!

Pred nami se v retrospektivi razlije zgodba babice Tośke in njenega vnuka Szymka, ki nam jo zelo premišljeno predstavlja vsevedni pripovedovalec.

V plasteh se nam kaže podoba celotne vasi Chojni in njenih prebivalcev, ki so kar nekako obstali v času – kot bi zarjaveli. Zaznamovala jih je travma 2. svetovne vojne, ko se je skoraj celotna vas razkropila v želji po ohranitvi življenja, a se nato zopet združila. A zdi se, da kremplji strašnih dogodkov vaščanov ne izpustijo iz varnega primeža znanega. Vsak poskus živeti drugače, oditi v Tujino, se izjalovi. Vaščani postajajo talci svojih nerazrešenih travm, ki se prenašajo tudi na mlajše rodove. Pralni stroj deluje kot varen pristan pred Božo, zunanjostjo, izgubo.

Edini, ki mu je uspelo v Tujini, je neki daljni prednik glavnih likov, ki naj bi v Sibiriji z golimi rokami premagal medveda in si otel življenje. A to se zdi le kot privid, saj v vasi obstajajo realne in nepremostljive prepreke: rdečelasci, topol, Boža idr., ki so zgolj opredmetenje podedovanega strahu pred ljudmi in zunanjim svetom.

Małeckemu je uspelo sijajno prikazati posledice travmatičnih dogodkov, ki se prenašajo kot genski zapis. Neverjetno psihološko dovršenim popisom doživetij pa vštric stopa tudi melanholična poljska pokrajina in rustikalna vasica Chojni, za katero se zdi, da jo je nekdo preklel. Vseeno nas ob epilogu preseneti empatičnost glavnega lika, ki je presegel samega sebe in bo morda ušel samozatrtju.

Zgodba me je posrkala vase. Gre za eno izmed knjig, ki je, ko jo začneš odkrivati drobec za drobcem, kar ne moreš odložiti. Gre za eno največjih pozitivnih knjižnih presenečenj tega leta. Zelo ZA!

Avtor knjige: Jakub Malecki

Najdete me tudi na Instagramu.

Share: