Špansko pisateljico Caro Santos je slovenski knjižni trg spoznal že s tremi krajšimi, a zato nič manj zabavnimi deli za najmlajše nadebudneže: Prodam mamo, Prodam očeta in Prodam Rozinkota, v katerih prijatelja, glavna književna junaka v določenih težavnih obdobjih sodelujeta v hudomušnih projektih »prodajanja« družinskih članov. Vsa dela so ilustrirana in prilagojena za prijetno branje tudi dislektikom.

Roman Laž je avtoričino četrto delo, prevedeno v slovenščino (prevod Barbare Pregelj). Je napeto delo, namenjeno v prvi vrsti mladostnikom, priporočljivo pa tudi vsem, ki vplivajo na njihove vrednote (starši, učitelji, svetovalni delavci). V njem Care Santos izvrstno vpelje elemente kriminalnega romana, v katerega pa zelo subtilno prikaže nevarnosti spletnega komuniciranja z neznanci. Glavni književni osebi, Xenia in Eric, sta najstnika, ki pripadata diametralno nasprotnim družbenim slojem. Medtem ko je Xenia pridno in uspešno dekle, nad katerim bdijo zaščitniški starši, ki želijo hčerko obvarovati vseh pasti odraščanja, pa je Eric otrok družbenega dna. Kljub temu v njem bdi želja postati boljši od tega, kar mu primarno okolje ponuja.

Na dobrih stotih straneh prikupne knjige z naslovom Sedem noči s Paulo se skriva prikupno delo za mlade bralce, ki je nastalo v okviru zanimivega projekta dveh baskovskih pisateljev, Patxija Zubizarreteja in Juana Kruza Igerabideta. Središčni motiv, tj. bolezen deklice, ki žalostno sprejme svojo usodo in se ločena od družine prvič spopade z osamljenostjo, strahom, hrepenenjem in nenazadnje tudi z dolgčasom, je več kot dobrodošel v otroški/mladinski književnosti. Ena od možnosti za preusmeritev težkih misli v takšnih trenutkih je prisotnost prijaznih oseb in/ali pobeg v domišljijo. Knjiga Sedem noči s Paulo ponuja oboje.

Paula zaradi oslabelosti sedem noči preživi v bolnišnici. Najbolj se veseli večerov oz. noči, saj ji takrat krajšajo čas osebe iz bolnišnice. Da bi bila sama zgradba še privlačnejša, sta se Zubizarreta in Igerabide domislila zaporednosti števila Paulinih obiskovalcev. Tako prvo noč obiskovalec pove prvo zgodbo, naslednjo noč se mu pridruži dodaten obiskovalec, ki poleg prvega pove še svojo zgodbo itd. Med tovrstnimi obiski smo tako priče različnim literarnim vrstam, npr. pravljici, spominom, ugankam, ki pa niso v samo zgodbo vključene naključno, pač pa bolni deklici vlivajo prepotrebno upanje, samozavest in najpomembnejše; zavedanje, da je zdravje poleg prijetnih odnosov ključna vrednota. Paulo vsak dan pričaka tudi telegram in tako lahko sledi poti svojega očeta mornarja, ki se približuje njenemu domu. Bo prišel pravočasno?

Simpatična knjiga Sestre Skorja, detektivska agencija je delo, ki bo navdušilo tako fantiče kot dekletca. Mogoče bodo že zaradi same izbire hudomušnega naslova, tj. Skrivnost zapuščenega pasjega kakca, navihanci posegli po branju. Španski pisateljici Anni Cabeza je na slabih 80 straneh uspelo ustvariti detektivko in kriminalko hkrati, literarni zvrsti, ki sta v poplavi otroških del, ki obravnavajo nek družbeni problem (t . i. problemskih romanov) morda dandanes malce podhranjeni na knjižnem trgu.

Skrivnost zapuščenega pasjega kakca

Detektivka in kriminalka sta sicer vsekakor popularni literarni vrsti, ki smo ju bolj vajeni na odraslih književnih policah, morda ravno zaradi težavnosti tovrstnega pisanja za mlajšo ciljno publiko. Dokazni material namreč ne sme biti preveč dolgočasen in kriminalno dejanje ne preveč nasilno, hkrati pa mora biti dogajanje ravno prav napeto in predvsem realno. Zabaven roman Skrivnost zapuščenega pasjega kakca, namenjen večinoma učencem 2. triletja, vsebuje vse, kar se spodobi za pravo pravcato otroško detektivko s ščepcem kriminalke.

V šolskem letu 2022/23 se bodo učenci 8. in 9. razredov OŠ pomerili v tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Za to pristojen odbor je izbral književno delo, in sicer zbirko pesmi Vinka Möderndorferja z naslovom Romeo in Julija iz sosednje ulice.  Möderndorfer se je sicer, zanimivo, najprej uveljavil v dramaturških vodah. Na AGRFT je l. 1982 diplomiral, nato pa prevzel umetniško združenje GLEJ in režiral v slovenskih gledališčih. Kot režiser se je spogledoval tudi v filmih, predvsem v dokumentaristiki in TV-igrah. Piše poezijo in prozo za otroke (Muc Langus & čarovnička Gajka, Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke, Vrnitev muca Langusa & čarovničke Gajke), radijske igre, mladinske romane (npr. Kit na plaži, Jaz sem Andrej), dramska besedila in dela za odrasle (Tek za rdečo hudičevko).

Za svoja dela je prejel več različnih nagrad (Borštnikovo nagrado, Župančičevo nagrado mesta Ljubljana, nagrado Prešernovega sklada, nagrado Marjana Rožanca, Ježkovo, Grumovo in Šeligovo nagrado, modro ptico, desetnico).

Zbirka pesmi Romeo in Julija iz sosednje ulice nakazuje vzporednice na svetovno znano Shakespearjevo tragedijo Romeo in Julija, nosi pa podnaslov Pesmi in ena tragedija s hollywoodskim koncem. Že sama naslovnica bo nadebudne najstnike odpeljala v renesančni svet, kjer je v Veroni zaljubljeni Romeo izpovedoval svoji izbranki brezpogojno ljubezen v t. i. balkonskem prizoru. Gre zgolj za analogijo, na naslovnici gre za zimski večer s sneženjem, namesto lune svetlobo oddaja ulična svetilka.

Sam motiv Romea in Julije sicer asociira na nedovoljeno, prepovedano ljubezen, ki rezultira v tragedijo; torej v smrt zaljubljencev, ki je opozorilo celotni družbi, da ljubezen ne pozna omejitev. Möderndorfer motiv povzema zelo selektivno.

V šolskem letu 2022/23 se bodo učenci 6. in 7. razredov OŠ pomerili v tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Za to pristojen odbor je izbral književno delo, in sicer zbirko pesmi Ferija Lainščka s pomenljivim naslovom Ne: pesmi. Lainščka, v delih katerega pogosto občutimo melos prekmurskih ravnic, sicer poznamo bolj kot prozaista, uveljavil pa se je tudi kot dramatik in scenarist. Pred leti so učenci prav tako v okviru tekmovanja za Cankarjevo priznanje brali njegov fantastični otroški roman Velecirkus Argo.

Izbor pesniške zbirke Ne: pesmi ni presenetljiv, saj odraža primernost branja za odraščajočo mladež tako z dokaj preprosto zgradbo pesmi kot tudi z aktualno temo negiranja vsega, kar najstnikom ni po godu. Predvsem občutljivo pa je raznoliko občutenje prvih resnejših simpatij oz. ljubezni. Zbirka je dosegla odmev v slovenskem književnem prostoru, namenjenemu predvsem mladini, s kar dvema  nominacijama leta 2019; in sicer za desetnico (tj. slovenska literarna nagrada za otroško in mladinsko književnost) in večernico (slovenska književna nagrada za najboljše otroško ali mladinsko literarno delo minulega leta). Pesmi spremljajo domišljijske ilustracije, vezane na tekstovni kontekst, njihova avtorica pa je Nana Homovec.

Roman pisateljice in prevajalke Jedrt L. Maležič nas popelje v medvojno obdobje, torej v čas vzpona nacionalizma. Opustošenja po 1. svetovni vojni očitno niso bila primeren dogodek za iskanje nekega Weltverbesserja, nekega ponotranjenega človeka, ki bi iskal sožitje. Trst kot prvi dogajalni prostor tako že sam po sebi napeljuje na motivno razkošje, povezano z nasiljem. Avtorica romana pripovedni lok prične z nasiljem, ki ga morda glede na okoliščine pripisali fašističnemu delovanju, opisi katerega se nizajo v nadaljevanju, ko je protagonistka Marina že poročena z Antonom (požig Narodnega doma, šikaniranje Slovencev, predvsem tistih, ki ne želijo poitalijančiti svojih priimkov, fizično nasilje).

Še bolj kot fašistično nasilje, popis katerega deluje kot tesnoben in hkrati napet zgodbovni okvir, pa bode v oči tisto, ki se dogaja za štirimi stenami. Marija Zanut, Marinina mati oz. v nadaljevanju nona, je s svojo klerikalno in skorajda fanatično konzervativno držo izjemno dovršen književni lik. Njen odnos do že odrasle Marine je povsem diktatorski; poseduje jo tako psihološko kot tudi fizično (pretepanje z vojaškim pasom). Hčerka je tako oropana lastne volje. Čeprav jo prezira, se vedno znova se vrača k materi, t. i. noni (stocholmski sindrom), sploh po tem, ko v času razplamtelega fašizma Marinin mož brez pristnega slovesa od noseče žene izgine v tujino s svojim prijateljem Milanom.